Med izpitnim obdobjem študentje radi  “potegnejo all-nighterja“ ali pa se več dni zapored učijo pozno v noč in zmanjšajo običajno količino spanja, ki jo potrebujejo. Morda imamo po tem občutek, da smo bili zares produktivni, ampak v resnici sta popolna deprivacija spanja (24 ur ali več brez spanja) in delna deprivacija spanja (več dni zapored spimo manj kot 7 ur) povezani z več psihološkimi in kognitivnimi primanjkljaji, kar pomeni, da nam naredita več škode, kot koristi.

Kakšne so posledice pomanjkanja spanja?

• Posledice se lahko kažejo v pomanjkanju pozornosti in slabših izvršilnih funkcijah. Ko nismo naspani, se poveča naš reakcijski čas in smo bolj podvrženi delanju napak, pri nalogah, ki zahtevajo od nas daljšo pozornost.
• Slabše se lahko odrežemo tudi pri nalogah, ki ne zahtevajo visoke stopnje koncentracije, saj pomanjkanje spanja na splošno zavira sposobnost ohranjanja pozornosti in budnosti.
• Več težav imamo s pomnjenjem novih informacij in s prilagajanjem strategij, če nam pri kateri nalogi ne gre vse po planu.
• Oslabijo naše zaviralne sposobnost ter čustven in vedenjsko kontrolo, kar rezultira v tem, da smo lahko bolj impulzivni

Ljudje potrebujemo spanje za normalno delovanje, hkrati pa je pomembno tudi za tvorjenje spominov. Pomembno je, tako spanje pred učenjem novih informacij kot tudi po učenju.

Spanje izboljša spomine, ki smo jih tvorili skozi dan in izboljša povezave med novimi in starimi spomini.

Spanje pred učenjem pomaga možganom, da se pripravijo na oblikovanje novih spominov, medtem ko nam spanje po učenju pomaga pri shranjevanju in utrjevanju novih informacij v možgane, kar zmanjšuje verjetnost, da jih bomo pozabili.

Avtor: Tadeja Šumandl

Vir: https://newsinhealth.nih.gov/2013/04/sleep-it pridobljeno dne, 27. 5. 2024

Frenda, S. J. in Fenn, K.M. (2016). Sleep Less, Think Worse: The Effect of Sleep Deprivation on Working Memory. Journal of Applied Research in Memory and Cognition. http://dx.doi.org/10.1016/j.jarmac.2016.10.001