Vsak od nas je že kdaj stal ob strani prijatelju ali se sam naslonil na prijateljevo ramo, ko mu
je bilo težko. Ti trenutki medsebojne podpore nas spominjajo, kako pomembno je imeti
nekoga, ki te razume in posluša. To je še posebej pomembno mladostnikom.

Kakovostna prijateljstva v adolescenci (mladostništvu) lahko zmanjšajo simptome depresije,
kar je še posebej pomembno pri mladostnikih z večjim tveganjem za razvoj duševnih težav.
Potreba po socialni povezanosti se je še okrepila v času in po pandemiji Covid-19.

Intervencije medsebojne podpore, namenjene ljudem z različnimi duševnimi motnjami, so se
pokazale kot učinkovitejše in so prinesle pozitivne rezultate pri:
– kliničnem okrevanju, ki pomeni zmanjšanje ali izginotje simptomov bolezni, na
primer manj depresivnih misli, anksioznosti ali motenj spanja
– osebnem okrevanju, ki se nanaša na občutek napredka in vračanje upanja, smisla
ter zadovoljstva z življenjem,
– funkcionalnem okrevanju, ki opisuje, kako dobro posameznik ponovno deluje v
vsakdanjem življenju – pri delu, šoli, v odnosih in družbi.

Medsebojna podpora ima klinično pomemben vpliv pri posameznikih z depresijo, anksioznimi
motnjami, motnjami hranjenja in drugimi oblikami duševnih stisk. A ključno pri tem je, da se
tisti, ki pomoč nudijo, tudi sami izobrazijo o duševnem zdravju – tako lahko bolje razumejo,
kako pristopiti k osebi v stiski in povečajo učinkovitost svoje podpore.

_{Vir: Manchanda, T., Stein, A. in Fazel, M. (2023). Investigating the role of friendship
interventions on the mental health outcomes of adolescents: a scoping review of range and a
systematic review of effectiveness. International journal of environmental research and public
health, 20(3), 1─24. https://doi.org/10.3390/ijerph20032160}

_{Smit, D., Miguel, C., Vrijsen, J. N., Groeneweg, B., Spijker, J. in Cuijpers, P. (2023). The
effectiveness of peer support for individuals with mental illness: systematic review and meta-
analysis. Psychological Medicine, 53(11), 5332─5341.
https://doi.org/10.1017/S0033291722002422}